(iz knjige: Milan Komar, Svoboda in velikodušnost, str. 128)
Največje ovire za svobodo: pomanjkanje, revščina, jalovost se pojavijo, kadar ne poznamo niti ne iščemo samega sebe, marveč si zgradimo neki umetni jaz. Ne gre za to, da si zastavimo neki ideal (kot je učil Jeremy Bentham), ki ga s trdno voljo uresničujemo skozi življenje. Če ideal ni v skladu s tem, kar smo, se bo napor izjalovil. Tu je popolnost neuresničljiva, kajti popolnost ni nič drugega kot doseganje. Perficere pomeni izpeljati stvari do kraja, privesti do uresničenja, kar je navzoče že v zasnutku, v tem pa je vsebovan zelo velik razpon svobode: lahko se razvijemo v tako ali drugačno smer.
Umetni idealni jaz je lahko neizprosni zatiralec resničnega jaza in lahko povzroči izgubo notranje svobode. Svobodni razmah zahteva tisto, kar v nekom že obstaja in teži k uresničenju.